mavricni's profileMAVRIČNEGA VITEZA SVETPhotosBlogListsMore Tools Help

Blog


    April 27

    ZAKLAD

    Sedel si na
    vlažnih
    tleh
    iskal si zaklad
    v njenih
    globokih očeh
    voda je
    drla okoli
    polomljenih
    vrb
    a se nisi
    ozrl
    le gledal
    si jo

    VLATKA KOZLOVIČ

    SREČA

    Človek živi
    Sreča
    dan za dnem
    mimo hiti
    A glej
    ko te spremlja
    ko ujame tvoj korak
    objemi jo
    ne izpusti iz svojih rok
    ko te mora
    te sama zapusti
    in ko čutiš
    da je več ni
    ne oziraj se za njo
    ampak glej tisto
    ki bo spet
    mimo tebe prišla

    VLATKA KOZLOVIČ

    BILA SEM SOLZA

    Bila sem solza
    pa so me pogoltnile
    njihove lakomne
    misli
    bila sem smeh
    pa so me poteptale
    njihove grobe
    besede
    bila sem pesem
    pa so me izsušila
    njihova pogoltna
    grla
    bila sem misel
    pa so me postrelile
    njihove pošastne
    ideja
    bila sem oblak
    pa so me skrili
    za svoje uvele
    cvetove
    bila sem rosa
    pa so me vpili
    njihovi mastni
    jeziki
    bila sem
    Pa sem odšla

    VLATKA KOZLOVIČ

    KO SE SOLZA ISKRI

    Še pesem ne
    ne ptica
    ne kamen
    ne on
    kako duša boli
    ko se solza
    iskri
    in svečka
    prižiga
    v temi
    le drobna stopinja
    gre svojo pot
    in ko si utrgal
    liste strasti
    nisi videl
    njenih sledi
    ne čutil
    bolečine noči
    nisi vedel
    da je sama
    sama
    kot zvezda
    med tisočerimi zvezdami
    in le ena
    ki pada
    pada
    da bi jo ujela
    v svoje dlani
    in ko je
    med otožnostjo
    stopila v dan
    zaprla vrata
    svoje iskrenosti
    je slišala
    pesem
    od tam
    kjer je ptica
    letela
    in kjer je kamen
    obstal

    VLATKA KOZLOVIČ

    V KOČIJI

    V kočiji

    brez časa

    v svoje misli

    strmiš

    po brzicah

    sanj

    pred mano

    bežiš

    a ne veš

    da ima

    luna

    prijazen obraz.

     

    VLATKA KOZLOVIČ

    NEVIHTA

    Nevihta divja

    skozi železne

    obroče

    skače

    tvoj mir

    sova v noči

    skovika

    v srcu

    je tvoj svet

    doma

     

    VLATKA KOZLOVIČ

    O AVTORICI

    VLATKA KOZLOVIČ je svoje otroštvo preživela na podeželju v kmečki družini.
    Prve korake v pisanju pesmi je naredila v osnovni šoli.
    Nekaj jih je bilo objavljenih v šolskem glasilu ROKAVA.
    Po očetovi smrti se je pri petnajstih letih z mamo in bratom preselila v Koper.
    V času gimnazijskih let se je pesmi niso prijele, so pa leta 1985 začele redno prihajati izpod peresa.
    Zadnjih deset let se aktivno ukvarja z alternativo, a pesmi ostajajo njena velika ljubezen in strast.